Zase lahko rečem, da sem varna voznica avta in se nimam za slabo voznico, ker sem pazljiva in kakor vidim, se tudi znajdem v določenih situacijah. Je pa res, da sem si od nekdaj želela izpit za motor, ampak nikoli nisem bila tako samozavestna, da bi ga šla opravljat. Ko sem dopolnila 18 let in opravljala izpit za avto, mi je oče predlagal, da naj naredim še izpit za motor, ker pa si nisem upala, ga žal nisem šla delat. Kako mi je bilo večkrat žal, da me oče ni malo bolj prisilil in da mi je dal samo možnost izbire.
Ko bi mi takrat oče rekel, da moram opravit izpit za motor, bi ga danes imela in tako se mi ne bi bilo potrebno na stara leta učiti na novo in delati izpit. Seveda zato, ker moja želja po motorju ni nikoli minila in življenje se spreminja in z izkušnjami se tudi sami spreminjamo. Čeprav sem bila plašna deklica, me je življenje naredilo trdno in ravno prav samozavestno, da sem si upala iti delat izpit za motor, ker nisem bila več tista plašna deklica. Življenje sem jemala drugače in spoznala sem, da je samo moje in nihče m ne bo pomagal in uresničil želje, če si jih ne bom sama, tako sem naredila izpit za motor.
Sledil je le še nakup motorja, tudi to sem uresničila in si kupila motor ravno prav velik zame. Tako sem si izpolnila dve želje, naredila sem izpit za motor in kupila sem si motor in začela živeti na novo.
Ko ljudje, ki vozijo motor pravijo, da se počutijo svobodno, jih lahko skušamo razumeti, to pa razumemo šele potem, ko izpit za motor imamo in se končno usedemo na motor in to svobodo doživimo. Takrat razumemo, kako je voziti motor in zakaj se na motorju uživa.