Jaz zase pravim, da sem človek, ki ima srečo. Moje življenje je prekrasno in zelo rada ga imam, kar pa se tiče sreče, pa lahko rečem da jo tudi imam, ker mi igre na srečo vedno kaj prinesejo, na njih vedno kaj zadanem. Res pa je, da nikoli še nisem igrala za večje denarje, ker si tega ne morem privoščiti in sem realna.
Rada pa ko vidim te majhne igre na srečo, vedno kupim kakšno srečko in takrat po navadi zadanem, ne veliko, zadanem pa. Ne, vem zakaj se imam za človeka, ki ma srečo, pa saj veste, kako pravijo, tvoje misli lahko postanejo resničnost, zato bi ljudje morali bolj paziti kaj mislijo.
Enkrat se spominjam, ko sem se šla z mojim možem stavit, da bom zadela srečko, ko sva sedela na kavi in sva malo stran videla igre na srečo. Moj mož je stavil, da ne bom zadela nič, jaz pa sem bila tako samozavestna, da sem rekla, da bom kupila dve srečki in obe bosta zadeli. Če bi me takrat vprašali, če me je bilo strah, da bom izgubila, bi vam enostavno rekla, da ne, ker vem, da zadanem.
Moj mož je naprej pil kavico, jaz pa sem šla igrat igre na srečo, vzela sem dve srečki, jih plačala in prišla nazaj k njemu, da sem pred njim odprla. Seveda so obe zadeli, sicer nekaj malega ampak so, moj mož ne more verjeti, v tistem trenutku pa ga zajame val, da bi me najraje poslal v casino, ker bi sigurno zadela.
Ja, nekateri ljudje imamo srečo in jaz sem ena izmed njih, meni je sreča podarjena in igre na srečo so seveda del tega, če ne se ne bi tako imenovale. Zakaj je temu tako ne vem, mogoče sem bila izbrana, mogoče sem si zaslužila, mogoče pa je zgolj naključje, jaz in igre na srečo so moja prednost.