Biti prisiljeno doma je najtežje, kajti ljudje smo tako naravnani, da ko nam je nekaj prepovedano je še bolj zanimivo. Tako sem te dni premišljevala, kako bi šla v hotel Pokljuka zaprt, tako sem le lahko obujala spomine. Pravzaprav sem se odločila, da letos naredim načrte za celo poletje naprej, kajti šele zdaj vidim, kako monotono živim in koliko časa vržem dobesedno skozi okno. Tak one želim več živeti, želim doživeti veliko stvari, videti veliko krajev. Ker pa je letos virus po vsem svetu, sem se odločila, da bo poletni načrt sestavljen na izlete po Sloveniji.
Ker mi je hotel Pokljuka res pri srcu, sem se odločila, da prvi datum, ki bom rezervirala bo prav Pokljuka, da ponovno doživim gorenjsko v vsej njeni lepoti. Na gorenjskem mi je zelo všeč zrak in voda. Kar ne morem nehati piti njihove dobre vode. Zrak pa je itak fenomenalen in lahko hodim ure in ure in se bom na koncu dneva počutila prijetno utrujena z polno energije.
Ko sem rezervirala hotel Pokljuka pa sem šla z plani naprej. Seveda priden a vrsto tudi morje, ko sem v mislih šla skozi slovenske primorske kraje, se mi je prikazoval samo Piran, tako sem rezervirala hotel Piran. Naslednji plani so bili Soča, še tam sem našla prijeten poceni apartma in poletje je bilo rezervirano, še malo spontanih izletov in to je to.
Vse to pa se sigurno ne bi odločila, če ne bilo sedaj te krize, ki nas je prikovala doma in če se ne bi spomnila na hotel Pokljuka, kjer se spominjam na samo lepe in sproščene trenutke. Komaj čakam, da pride poletje, da začnem uresničevati svoje sanje. V mislih že imam hotel Pokljuka, kako sedim na terasi in pijem jutranjo kavico. Čas je za uresničitev sanj, kajti nobena minuta se ne povrne nikoli več.