Moram priznati, da mi ni lahko pri srcu, ker vedno pobiram stare stvari, a žal za nove nimam denarja. Tako sem tudi tokrat pobrala rabljeno pohištvo, da sem lahko otrokoma opremila otroške sobe. Ta občutek me včasih pošteno žalosti. Posebej ob trenutkih, ko vidim, da si nekateri lahko privoščijo stvari, jaz pa tudi delam in sem pridna pri varčevanju, pa si ne morem privoščiti nič.
Vseeno sem bila vesela, da sem si lahko odpeljala rabljeno pohištvo, mogoče bi imela boljše občutke, če bi moja sestra bila malo bolj nežna, tako pa še posebej da vedeti, da je to njeno pohištvo in da je morala zanj veliko plačati. Kot, da mi želi povedati, naj pohištvo čuvam in pazim kako bom ravnala z njim. Upam, da bo tudi zame prišel čas, ko ne bom potrebovala jemati rabljeno pohištvo od drugih, ampak bom lahko šla v trgovino z pohištvom in izbrala takšno pohištvo, ki bo meni lepo. Kako dober mora biti ta občutek, ko vstopiš v trgovino z namenom, da boš lahko izbral katerokoli pohištvo ti bo všeč.
Sedaj otroka imata opremljene sobe, rabljeno pohištvo je prišlo lepo in bila sta vesela. Ko bosta večja, pa upam, da bom lahko šla z njima zbirat novo pohištvo, ker vem, da si to zaslužita. Včasih mislim, da enostavno ne vidita, da vedno jemljemo od drugih rabljeno pohištvo, vendar še zdaleč ni tako, še kako vidita to, vendar nikoli nič ne komentirata.
Ne bom rekla, mogoče je eno staro rabljeno pohištvo danes boljše, kot pa eno novo poceni, kajti resnično se danes ne izplača kupiti poceni pohištva, ker ni kvalitetno. Tako, da to drži. Mogoče pa imam sedaj lepše rabljeno pohištvo, kot pa če bi si ga morala kupiti sama. Tako, da se nimam kaj preveč pritoževati. Pa tudi na slabe občutke moram pozabiti.