Letos je bilo res veliko kostanjevi in ker jih pri nas obožujemo, smo jih nabirali skoraj vsak vikend. Tokrat smo vedeli, da kostanji gredo proti koncu in da je čas, da gremo na zadnje pobiranje. Nismo imeli preveč radi kuhanih, zato smo si vedno privoščili pečene kostanje. Tako smo šli v gozd čisto vsa družina in tako nabrali kar precej kostanjev. Priznam, da smo v gozdu bili skoraj 4 ure in da sem sama točno vedela, kje kostanji so. Ni lepšega, kot če kostanje najdeš in jih lahko v miru pobiraš, ni pa prijetno, da jih moraš po gozdu iskati in jih ni veliko. Tako je vsak domov prinesel eno košarico kostanjev. Ker smo jih imeli preveč, smo se odločili za piknik, na katerega smo povabili tudi sosede. Najbolj je bila naša starejša soseda. Povedala nam je, da že dolgo ni nihče kaj tako lepega naredil zanjo. Mi pa smo bili veseli, ker smo se skupaj poveselili. To je tudi čas mošta. Ko prehaja mošt v vino, tako da pijača je bila ravno primerna za piknik kostanjev.
Ni nam bilo žal, ker smo se imeli res lepo, višek kostanjev pa smo dali v skrinjo in smo se dogovorili, da bomo enkrat pozimi naredili piknik. Ja, malo čudno se je to slišalo, ampak sem pošteno radoveden, kako bo to izgledalo in kakšnega okusa bodo kostanji. Lahko da bodo dobri, lahko pa da ne. Definitivno moramo imeti rezervo hrane, da lahko v primeru, da ne bodo dobri, pripravimo drugo jed. Tako bo zimski piknik v vsakem primeru uspel.